ZA PRAVIČEN IN USPEŠEN LOV JE NUJNO POTREBEN UPORABEN LOVSKI PES

Kinologija

Že pred več kot stoletjem so naši predniki vzrejali pse v lovske namene, jih šolali, da so postali uporabni lovski psi za delo v lovišču.  Zavedali so se, da je za uspešen in pravičen lov nujno potreben uporaben lovski pes.

Pred drugo svetovno vojno, ko so bila lovišča razdeljena po zakupniškem sistemu so na območju lovišča LD Polhov Gradec lovili predvsem z istrskimi goniči. Po drugi svetovni vojni so se lovci začeli združevati v lovske družine in začeli upravljati z dodeljenimi lovišči. Tedaj so bili lovski psi redki, vendar se je s časoma številčnost lovskih psov lepo popravila. V začetku so prevladovali predvsem gladkodlaki in resasti istrski goniči, kateri so odlično opravljali svoje delo v ponos vodnikom in ostalim udeležencem lova. Vodniki pogosto vodili tudi nemške lovske terierje, katere so uporabljali za jamarjenje in brakade. Po pričevanjih starejših lovcev so nemški lovski terierji kljub vsestranski uporabnosti na lovih vedno dali povod za pretepe z drugimi psi. Nekoč so v jesenskem času izvajali predvsem brakade na katerih se je lovilo zajca in lisico. Po pričevanju pokojnega lovca Srečka Božnarja, je po letu 1961 doživljal brakade takole: » Na jesenskih brakadah je bilo navadno več kot dvajset stojišč, v pogonu pa nas je bilo najmanj deset lovcev in najmanj toliko psov«. Postopoma so začeli lovci voditi še posavske goniče, brak jazbečarje in koker španjele tako, da je bila udeležba psov na brakadah in skupnih lovih vedno številna. Lovski psi so na brakadah gonili bolj ali manj uspešno, vendar so že zaradi števila lovskih psov na brakadah dvigovali zajce hitro. Pogosto so trajale brakade od jutra do večera.

S časoma se ke začela zastopanost divjadi v lovišču spreminjati. Lovci so namesto brakad začeli postopoma organizirati pogone na parkljasto divjad. Zaradi drugačnega načina skupnih lovov so lovci začeli postopoma opuščati goniče. Za skupne love so se začeli uporabljati predvsem nemški lovski terierji, nemški prepeličarji in kratkodlaki jazbečarji ter resasti jazbečarji.

Z večjo zastopanostjo parkljaste divjadi v lovišču, pa se je pojavila potreba po usposobljenih lovskih pseh za delo po strelu oziroma za iskanje zastreljene divjadi po krvni sledi. V ta namen so se uporabljali bavarski in hanoveranski barvarji.

Opažamo, da je s hitrim življenskim tempom in obveznostmi vse manj časa, volje in veselja za vzrejo ter šolanje lovskih psov. Le redki lovci še vodijo lovske pse, zato upamo, da se bo stanje v lovski družini izboljšalo. Trenutno imamo v LD Polhov Gradec gladkodlakega jazbečarja, nemškega prepeličarja, slovaškega kopova, bavarskega in hanoveranskega barvarja.