Predstavitev

Polhograjski lovci smo tesno povezani z naravo in smo edina lovska družina v Sloveniji, ki smo izbrali za svoj znak rastlinsko in živalsko vrsto. V svojem znaku imamo Blagajev volčin (Daphne blagayana), kateri je bil prvič opisan na Polhograjski Gori – Sv. Lovrencu, v njem pa je divji petelin (Tetrao urogallus), ki je bil nekoč pogost na območju lovišča, a ga danes žal ni več opaziti zaradi vse večjega vznemirjanja.

Lovska družina Polhov Gradec je vključena v Gorenjsko Lovsko upravljalsko območje (LUO) na osnovi Odloka o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, št. 128/2004). Smo tudi člani Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana.

Sredogorsko lovišče Lovske družine Polhov Gradec leži v zahodnem delu Krajinskega parka Polhograjski dolomiti, kateri spadajo v alpsko predgorje. Lovišče se nahaja v občini Dobrova – Polhov Gradec in meri 4645 ha, od tega je 170 ha nelovne površine, katero predstavljajo ceste in hiše. Najnižja nadmorska višina lovišča je v Polhovem Gradcu (374m), najvišja pa na Tošču (1021 m), vendar je bil najvišji vrh antropogeno preoblikovan in je za nekaj metrov nižji. Prevladujejo mešani gozdovi, na določenih področjih pa so pobočja porasla predvsem z rdečim borom. Med gozdovi so kmetijska zemljišča, kjer prevladujejo travniki in pašniki. Lovišče Lovske družine Polhov Gradec je razdeljeno na štiri revirje – Setnik, Srednji vrh, Črni vrh in Kozjeki. 

Člani ob 70. letnici delovanja Lovske družine Polhov Gradec

Naša prvenstvena naloga ni samo odstrel divjadi, temveč predvsem skrb za biotehniška dela v lovišču, dela za izboljšanje življenjskih pogojev divjadi, preventivno skrbimo za preprečevanje pokosa mladičev srnjadi, z odvračalnimi sredstvi poskušamo zmanjšati povoze divjadi, saniramo škodo po divjadi, skrbimo za lovske objekte, kulturo, izobražujemo mlade člane in ozaveščamo krajane.

V lasti članov je tudi lovska koča v Gabršah in 50 ha veliko posestvo, kjer potekajo sestanki in srečanja.